»Praznovanje ujame dobo petdesetih in zgodnjih šestdesetih. Na fotografijah vidimo ekstreme: od zabaviščnih parkov do državnih obiskov, od solz do smeha. Vidimo ljudi, ki se povezujejo, in ljudi, ki zapuščajo. Predvsem pa vidimo, kaj je tisto, kar ljudi združuje.«

»Nekaj je počilo, v sekundi sem videl vse te ljudi, travnik, tam dol, ta kanal (...) Videl sem ranjene, mrtve, ljudi brez rok, veliko sem videl.«

»Ko vidimo na desetine ljudi, ki niso več živi, a se vseeno podpisujejo, se postavlja vprašanje o etičnih standardih človeka, ki te podpise zbira.«

»Od zunaj so morda videti kot hudič, ampak če situacijo opazuješ od blizu, vidiš ogromno neorganiziranost. Leva roka ne ve, kaj počne desna.«

»Ne vidim tega, kar vidiš ti, in ti / ne vidiš tega, kar vidim jaz.«

»Videl sem stvari ... ki mi jih vi, ljudje, ne bi verjeli ... Vsi ti trenutki se bodo izgubili v času kot solze v dežju. Čas je, da umrem.«

»Supertrosilci sovraštva, zlorab in nadlegovanja bodo edini ljudje, ki bodo imeli koristi od te zadnje Twitterjeve odločitve.«

»Ampak, ko danes rečete 'od njih' - kdo so zdaj ti ljudje, ki nadaljujejo in širijo sovraštvo?«

»Podpisi, ki sem jih prejel od te skupine ljudi, mislim, da jih je 94, od teh je preverjeno vsaj tretjina takih, ki niso prebivalci oziroma občani Braslovč.«